7 nasvetov za shranjevanje živil, da bodo dlje sveža

Sodoben način življenja in oblikovanja bivalnih prostorov poleg vsega drugega spreminja tudi način shranjevanja živil. Če je bilo pred desetletji povsem običajno, da smo mnoga živila hranili v kleti (tudi v stanovanjskih blokih), je danes tam mesto predvsem za športno opremo in druge pripomočke za prosti čas, škatlo z orodjem in ostale stvari, ki jih redkeje uporabljamo.

Dodatno sodobna arhitektura skorajda ne pozna več koncepta shrambe ali »špajze« kot manjšega, samostojnega, temnega in prezračevanega prostora v stanovanju, namenjenega za shranjevanje živil.

Večino prehranskih izdelkov tako danes shranjujemo v kuhinjskih omarah, hladilniku in zamrzovalniku, četudi za nekatera takšen način hrambe ni optimalen.

Da bi živila kljub temu ostala sveža in obstojna čim dlje, smo za vas zbrali naslednjih 7 nasvetov.

1. Shranjevanje sadja in zelenjave

Večino sadja in zelenjave je priporočljivo hraniti v hladilniku, razen sadja, za katerega želite, da dozori na sobni temperaturi, kot so banane, avokado in paradižnik. Mimogrede, ste vedeli, da paradižnik ni zelenjava, temveč sadje?

Za shranjevanje sadja in zelenjave uporabite namenske predale v hladilniku, ki so zasnovani tako, da ohranjajo ustrezno vlažnost živil.

Pomembno: jabolka in hruške shranjujte ločeno od drugega sadja in zelenjave, saj oddajajo etilen, ki lahko pospeši zorenje drugih sadežev.

Čas svežine listnate zelenjave lahko podaljšate tako, da jo pred shranjevanjem v hladilniku zavijete v vlažen časopisni papir, papirno brisačo ali vlažno kuhinjsko krpo.

2. Shranjevanje žitaric in stročnic

Žitarice in stročnice je najbolje shranjevati v tesno zaprtih steklenih ali plastičnih posodah na suhem in temnem mestu, da preprečite dostop vlage in škodljivcev. V kuhinji naj bodo žitarice in stročnice shranjene v omari, ki je dlje od kuhalne površine in pomivalnega korita, s čimer boste preprečili izpostavljenost temperaturnim nihanjem in vlagi.

3. Shranjevanje kruha

Največji sovražnik kruha je plesen. Da preprečite hitro plesnenje, ga shranjujte na sobni temperaturi v papirnati vrečki, vrečki iz naravnega blaga ali namenski leseni škatli za shranjevanje kruha, stran od kuhalne površine in pomivalnega korita.

Če želite kruh shraniti za več kot 2 ali 3 dni, ga zamrznite, tako da ga v zamrzovalni vrečki postavite v zamrzovalnik. Ko ga boste želeli uporabiti, ga preprosto pustite, da se nekaj ur taja na sobni temperaturi. Da se ne navzame preveč vlage, ki nastane zaradi kondenzacije, ko ga iz zamrzovalnika postavite na sobno temperaturo, ga pred odtajanjem vzemite iz vrečke in pustite, da se odtaja na zraku.

4. Shranjevanje mleka in mlečnih izdelkov

Mleko (razen neodprtega UHT-mleka) in mlečne izdelke vedno shranjujemo v hladilniku. Priporočeno je izbrati mesto z nižjimi temperaturami, kar je običajno na srednji polici ob zadnji steni hladilnika. Čeprav je shranjevanje na poličkah v vratih priročno, to mesto ni najprimernejše za mlečne izdelke, saj temperatura tam zaniha ob vsakem odpiranju vrat.

5. Shranjevanje začimb, zelišč in čajev

Posušene začimbe, zelišča in čaje je najbolje shranjevati v tesno zaprtih posod(ic)ah na hladnem in temnem mestu. Tako bodo najdlje ohranili svojo aromo in svežino.

Ker se v prostoru zaradi fizikalnih lastnosti topel zrak dviguje, hladen pa spušča, bi bilo pravzaprav pravilneje, če bi začimbe, zelišča in čaje shranjevali v spodnjih omarah, bliže tal, kar pa ni vedno praktično. A že če se izognete shranjevanju začimb, zelišč in čajev v bližini kuhalne površine, boste veliko naredili za ohranjanje njihove arome in svežine.

6. Shranjevanje krompirja

Krompir je gomoljnica, ki ne mara vlage in temperatur nad 10°C. Zato ga je tako rekoč nemogoče shranjevati v stanovanju, ne da bi sčasoma začel kaliti in gniti.

Idealno mesto za shranjevanje krompirja je tako suha, prezračevana klet s temperaturo med 7 in 10°C, pri čemer krompir postavimo v košare ali lesene zabojčke, ki omogočajo kroženje zraka. Priporočljivo se je izogibati umetnim materialom, ki lahko povečajo zadrževanje vlage, s tem pa možnost za razvoj plesni in gnitje. Pri tem naj ne bo v bližini jabolk ali drugega sadja, ki izloča etilen, saj ta pospešuje kaljenje krompirja.

Kaj pa shranjevanje krompirja v hladilniku? Ni priporočljivo, saj začne škrob v krompirju pri nizkih temperaturah razpadati na sladkorje, kar spremeni njegov okus in teksturo.

7. Shranjevanje konzervirane hrane

Konzervirana hrana ima dolgo obstojnost, kljub temu pa je pametno upoštevati priporočilo o shranjevanju v suhem, temnem in nekoliko hladnejšem prostoru – idealna temperatura je med 10 in 20 °C – stran od virov toplote in neposredne sončne svetlobe. Visoke temperature namreč lahko pospešijo procese razgradnje živil in zmanjšajo hranilno vrednost, vlaga pa lahko povzroči korozijo pločevink, s čimer pride do kontaminacije vsebine.

Pomembno: hrane nikoli ne shranjujte v odprti konzervi. Namesto tega vsebino preložite v stekleno ali plastično posodo z nepredušnim zapiranjem ter jo postavite v hladilnik.

Bonus nasvet: shranjevanje marmelad, kompotov in medu

Za shranjevanje kozarcev z marmelado, kompotom ali medom izberite hladen in temen prostor. Če nimate kleti ali hladne »špajze«, jih postavite v najhladnejšo omaro v stanovanju. Nikdar jih ne shranjujte na mestih, izpostavljenih toploti ali sončni svetlobi.

Ko kozarec z marmelado ali kompotom odprete, ga morate odtlej hraniti v hladilniku in porabiti v razumnem času.

Med je eno redkih živil, ki se praktično ne pokvari. Pravilno shranjen lahko ostane stabilen več let. Za med je sicer značilno, da pri nižjih temperaturah kristalizira, kar pa je popolnoma naravno in ne pomeni, da se je pokvaril. Za ponovno utekočinjenje ga počasi segrevajte v posodi z vodo, pri čemer naj temperatura slednje ne preseže 40 °C.

Andraž Tomše