V vročih dneh se osvežimo z napitki iz sirotke

Sirotka je tekočina, ki nastane, ko iz mleka med postopkom sirjenja izstopita beljakovina kazein in večina mlečne maščobe. Mlečnokislinski organizmi, ki jih dodajajo v mleko z namenom, da se to sesiri, povzročijo, da se mlečna beljakovina kazein strjuje in gre v sir, ostale beljakovine pa ostanejo v sirotki.

Sirotka je od nekdaj veljala za zdravilno tekočino

Pravili so ji – sirotka – zdravilni “mlečni serum”. “Allevato con la scotta il dottore e in bancarotta” (italijanski rek iz leta 1777), v prevodu: “Če bi ljudje odraščali ob sirotki, bi zdravniki bankrotirali”.

Sirotka vsebuje malo maščob, njene ključne sestavine so rudnine, vitamini in visokokakovostne beljakovine ter snovi, ki nas hranijo in prispevajo k večji odpornosti telesa. Sirotkine beljakovine so mešanica beta-laktoglobulina, alfa-laktalbumina, serumske albumine in imunoglobinov.

Sirotka je krepčilna tekoča hrana, ki uravnava presnovo in pospešuje razstrupljevalne in čistilne procese v telesu, saj spodbuja delovanje ledvic, jeter in žolčnika. Zaradi visoko kakovostnih beljakovin in drugih sestavin omogoča hitrejšo obnovo celic. Posebno zaradi vitamina B2 in albuminov sirotka dejavno sodeluje v presnovi maščob, zato redno uživanje sirotke v kombinaciji z gibanjem povzroči zmanjšanje odvečnih zalog telesne maščobe. Sirotka je blago odvajalna in zelo dobrodejno vpliva na prebavila, zaradi laktoze pa spodbuja razvoj zdravju koristne mikroflore v debelem črevesu, s tem pa vpliva na splošno izboljšanje počutja, zmanjšuje stres in povečuje telesno odpornost.

Janez Bogataj v knjigi Mleko zapiše, da je bila v naših krajih sirotka priljubljena osvežilna pijača, še posebno v poletnih mesecih. V planinah je bila sirotka poleg studenčnice edina pijača ob posameznih obrokih. Sirotko so v Prekmurju uporabljali za mesenje krušnega testa, testa za pogače ali za pripravo raznih kiselkastih in sirovih juh. Pivški ovčarji pa so sirotko zamenjevali za vino, zlasti ko so pasli v Istri. Na različnih območjih Slovenije so sirotko pili ob žgancih, štrukljih in krompirju v oblicah. Na alpskem območju so sirotko v lesenih posodah hranili tudi po več mesecev in jo pogreto pili zraven različnih jedi, najpogosteje zraven žgancev. Na Tolminskem, Krasu in ponekod v Istri pa so sirotko uporabljali predvsem za mesenje kruha. Tak kruh je bil sočnejši. Pogosto so si otroci za zajtrk v sirotko nadrobili kruh.

Dnevno lahko spijemo dva do tri kozarce sirotke (skupaj do 0,5 l), najprej na tešče, nato pa med obroki. Priporočljivo je, da sirotko dobro pretresemo, po želji jo zmešamo z vodo v razmerju 1:2.

V poletnih dneh si s sirotko lahko pripravimo odlične osvežilne napitke. V kombinaciji s sezonskim sadjem, agrumi, kumarami in zelišči si pričaramo nepozabne osvežilne mešanice, primerne tako za otroke kot za odrasle.

Prepustite se domišljiji in se poigrajte vsak dan z novimi kombinacijami zdravih in osvežilnih napitkov!

Napitki:

1. Sirotkin napitek z limono, stevijo in svežo meto: 2,50 dl sirotke dodamo 2,50 dl vode, sok ½ ožete limone, ščepec stevije po okusu in pest listov sveže mete. Pijemo ohlajeno.

2. Sirotkin napitek z jagodami in meliso: 2,50 dl sirotke dodamo 2,50 dl vode, na kolobarčke narezane jagode in pest listov sveže melise. Pijemo ohlajeno.

3. Sirotkin napitek s kumaro, medom in limeto: 2,50 dl sirotke dodamo 2,50 dl vode, ½ na kolobarčke narezane kumare, rezine limete, 1 žličko medu po okusu. Pijemo ohlajeno.

Kvalitetno ekološko sirotko proizvaja tudi Mlekarna Krepko – BIO Sirotka Mlekarne Krepko

Tekst Nina Glažar