Kuhajmo z divjimi rastlinami: Spomladanska juha z regačico in skutnimi žličniki

Nabirate divje zeli? Poznate užitne samonikle rastline naših krajev? Naj vam predstavimo navadno regačico!

Navadna regačica ali Aegopodium podagraria iz družine Apiaceae je “eden najbolj okusnih, zdravilnih in razširjenih plevelov,” pove Dario Cortese v knjigi Divja hrana.

Regačica je odlična vrsta divje zelenjave. A kaj, ko se prav njej od vseh divjih zeli dela največja krivica. Raste praktično povsod in to v takem obsegu, da bi jo lahko imeli tudi za osnovno zeleno zelenjavo od pomladi do jeseni. Je avtohtona evropska zelenjadnica ali plevelnica, Rimljani so jo celo gojili, v srednjem veku pa uporabljali kot zdravilno rastlino. Kot vztrajna trajnica raste na travnikih, ob poteh in gozdovih, po vrtovih, na njivah, med grmovjem in rožami v parkih ter na ostalih obdelovalnih površinah. Večina ljudi ne pozna njene široke uporabe, zato jo vztrajno pulijo, ona pa se še bolj bohoti.

Regačica vsebuje čreslovine, grenčine in vitamine. Mladi listi se bohotijo z velikimi količinami vitamina C, provitamina A in železa. Najbolje jih je nabrati spomladi za uporabo v solatah in juhah. Regačica je vsaj trikrat bogatejša z rudninami in vitamini od gojene zelenjave na našem vrtu.

Navadno regačico se v naravnem zdravilstvu uporablja pri ledvičnih kamnih in boleznih mehurja. Na eno njenih zdravilnih lastnosti kaže latinsko ime Aegopodium podagraria, saj so jo nekdaj kot zelišče in zdravilni poparek uporabljali za pomoč proti podagri, torej putiki. Ker pospešuje izločanje sečne kisline, se še dandanes ponuja kot naravno zdravilo proti revmi in protinu. Slovi po tem, da razstruplja in čisti telo, uporablja se tudi kot zelišče, ki podpira delovanje jeter. Zaradi diuretičnih lastnosti in dejstva, da obenem pospešuje prebavo, kraljuje tudi v dietah za razstrupljanje.

Najenostavnejši način priprave te samonikle zeli je, da jo na hitro dušimo na oljčnem olju, dokler listi ne uvenejo, dušeno jo dodamo krompirju ali kaki zelenjavni jedi. Uporabimo jo lahko podobno kot blitvo ali špinačo, jo dodamo juham, zelenjavnim prikuham ali zeliščnim namazom.

RECEPT:

Sestavine za kremno juho - za 6 oseb:

50 g BIO masla Krepko
150 g čebule
3 stroki česna
200 g olupljenega krompirja
100 g pora
125 g listkov navadne regačice
1 čž soli oz. po okusu
1.200 ml vode
2 jž BIO kisle smetana Krepko
začimbe: lovorov list, poper, muškatni orešček
za okrasitev: svež drobnjak

Sestavine za skutne žličnike:

200 g BIO nepasirane skute Krepko
50 g BIO kisle smetana Krepko
20 g BIO masla Krepko
100 g pšeničnega ali pirinega zdroba
1 jajce
1 ščepec soli

Priprava:

Najprej pripravimo maso za skutne žličnike:
V manjši kozici raztopimo maslo. Skuto stresemo v skledo, dodamo kislo smetano, mešanico z vilicami ali paličnim mešalnikom dobro pretlačimo. Primešamo ji pšenični ali pirin zdrob, stopljeno maslo, sol in razžvrkljano jajce. Pripravljena zmes naj v hladilniku počiva vsaj 1 uro.

Medtem skuhamo juho:
V posodi raztopimo maslo, dodamo sesekljano čebulo, med počasnim mešanjem pražimo le toliko, da se čebula zmehča in ne porumeni. Dodamo na kocke narezan krompir, sesekljan por in česen. Dolijemo vodo, dodamo lovorov list, nastrgan muškatni orešček ter solimo in popramo po okusu. Ko mešanica zavre, dodamo navadno regačico, pokrijemo in na šibkem ognju kuhamo 15 min., da se krompir zmehča. Odstranimo lovorov list. Dodamo kislo smetano in juho zmiksamo s paličnim mešalnikom ali z blenderjem, dokler ne dobimo gladke kremne juhe. Po potrebi dodatno začinimo.

Zatem skuhamo žličnike:
Na kuhalnik pristavimo lonec z večjo količino osoljene vode. Počakamo, da voda zavre. Iz zmesi z dvema čajnima žlicama oblikujemo majhne žličnike, ki jih previdno polagamo v krop. Ko žličniki priplavajo na površje, jih pustimo v vreli vodi še približno 1 minuto, nato jih s penovko previdno poberemo in pustimo, da se odcedijo.

Spomladanska juha z regačico in skutnimi žličniki je gotova! Še vročo serviramo na ogrete krožnike, dodamo skutne žličnike, potresemo s svežim drobnjakom in po potrebi dodatno okrasimo s kislo smetano.

Namig: navadno regačico lahko nadomestimo z veliko koprivo (Urtica dioica), navadno kislico (Rumex acetosa) ali navadno zvezdico (Stellaria media).

Več zanimivosti o skuti v članku >>Skuta naj zaseda pomembno mesto v dnevnem jedilniku

Dober tek!

Tekst in recept pripravila Nina Glažar